Ljudje nenehno komuniciramo.
Komuniciramo na sestankih z drugimi (s posameznikom ali s skupino odvisno od namena in vloge v kateri se nahajamo v določenem trenutku) in komuniciramo na sestankih s sabo (razmišljanje in reševanje problemov in odločanje je komunikacija z “notranjim jaz”-om).
Za razumevanje pojma komunikacije sta zanimivi dve latinski besedi: communis in commūnicāre.
Commmunis prevajamo kot skupnost, oziroma imeti nekaj skupnega, biti v stiku. Commūnicāre ima več pomenov: posvetovati se, deliti z drugimi, razpravljati o nečem, vprašati za nasvet. Zato je komunikacija doseganje vzajemnega razumevanja.
Namen učinkovite komunikacije je: sporazumeti se. Med tem procesom se pojavi precej težav, kot so naprimer motnje, nesporazumi in nestrinjanje.
Zato je pomembna komunikacijska pentlja¹↓. Besede, ki jih izgovarjamo, imajo za različne ljudi različen pomen. Kdor se tega zaveda, pojasnjuje ključne besede svojih sporočil in pri sogovorniku preverja, kako jih je razumel. Prav tako sprašuje za pojasnilo tistega, kar mu ni bilo razumljivo in jasno. To je “zavezovanje” komunikacijske pentlje¹↓.
Na vseh naših usposabljanjih in spopolnjevanjih se učite “zavezovanja” komunikacijske pentlje. Ostale pomembne teme naših programov so resnično poslušanje, asertivna komunikacija, vplivanje na spremembo miselnosti in obnašanja in učinkovito predstavljanje.
S klikom na spodnje slike si lahko ogledate pomen zavezovanja komunikacijske pentlje v štirih dejavnostih: pri vodenju, pri sodelovanju, pri delu s strankami in pri poučevanju ter nastopanju.
¹↑
Za izraz komunikacijska pentlja sem prvič slišal na Klarinem seminarju Komunikacija in osebna rast.Klara je krog spremenila v znak neskončnosti (s čimer hoče poudariti, potrebnost nenehnega preverjanja vzajemnega razumevanja) in si istočasno ustvarja priložnost za uporabo ljubke prispodobe: “zaveži pentljo”.
Pred komunikacijsko pentljo sem poznal izraza dvosmerna komunikacija in komunikacijski krog. Zanimiv članek (v angleščini) o razliki.