Sodelovanje z generacijo Y

Besedila | 07:56

V lanski avgustovski tevilki Training + Development, td806cover.jpgje bil objavljen intervju z Marcusom Buckinghamom o sodelovanju s pripadniki generacije Y (GY). Za laje razumevanje navajam zadnjih pet generacij:

1. generacija “veteranov”, rojeni v obdobju 1922-1934

2. generacija BB (Baby Boomers), “otroci blaginje”, rojeni v obdobju 1944-1960

3. generacija X (neXt – naslednji), rojeni v obdobju 1961-1980

4. generacija Y, rojeni v obdobju 1981-2000

5. generacija Z, rojeni po letu 2000.

Y ima dvojni pomen: to je generacija, ki nasledi generacijo X (logika: X,Y,Z), in hkrati generacija, za katero je zna?ilno ve?no vpraanje: zakaj? (v angle?ini se ?rko “y” izgovarja “why” – zakaj). Zakaj je to potrebno? V ?em je smisel te naloge? Zakaj je to pomembno zame? marcus2.jpg

V zadnjem ?asu se intenzivneje ukvarjam s tako imenovano GY. Tudi zato, ker sta oba moja otroka tipi?na pripadnika GY. Kot pripadnik generacije BB imam teave e z GX, kaj ele z GY. Marcusa sem spoznal maja 2006 na Konferenci ASTD v Dallasu (na posnetku med podpisovanjem svojih knjig). Iz intervjuja v T+D povzemam zanimiveje dele.

Marcus pravi, da je GY mnogo bolj optimisti?na, bolj podjetna in bolje obvlada sodobno tehnologijo kot njegova generacija X. Njegova generacija je odra?ala v veri, da ni ni? stalnega. Opazovali so zakonske partnerje, ki so se lo?evali, videli so Challengerja, ki ga je razneslo. Zaradi posledic teh sociolokih vplivov, so s predsodki obremenjena, rahlo pesimisti?na, nezaupljiva generacija brez iluzijNajteje jih je pripraviti, da bi verjeli v nekaj resni?nega.

GY pa je druga?na. To je “najbolj nagrajevana, cenjena in hvaljena generacija, kar jih poznamo. Na delovna mesta prihajajo z izjemno mo?no potrebo po priznanju. Pripadniki GY pri?akujejo, da bodo napredovali e po estih tednih dela.” Zanimivi so primeri, ki jih navaja iz ZDA, na primer ta: otrok je dobil priznanje e zato, ker se je pojavil na tekmi.

Izziv, ki nam ga nudi sodelovanje s pripadniki GY je kanaliziranje njihove potrebe po priznanju in zaslunosti. Glede tega je Marcus optimisti?en. Po njegovem reitev ni v vodenju GY, ampak v vplivanju nanje, da bodo samoobvladovali svoja pri?akovanja. Sodoben vodja naj razmilja: Kako jim lahko dam ob?utek mo?i in nadziram njihove elje? Kako jim lahko dam monost, da se sami odlo?ajo, kako bodo preiveli ?as na delovnem mestu? Pripadniki GY elijo, da bi se opis njihovih del in nalog mese?no prilagajal njihovim eljam in potrebam . Zanje je potrebno opustiti stari na?in ocenjevanja po katerem ef pove podrejenemu, kaj bi moral narediti za razvoj svojih sposobnosti in odpravo svojih pomanjkljivosti. Pri njih to ne deluje. Marcus pravi: “Pu?ica pogovora je obrnjena v napa?no smer. GY eli pou?iti svojega efa o svojih pravicah. Prepri?ani so, da je efova naloga, da jim to omogo?i.”

Na vpraanje ali to pomeni, da bi vodje morali popustiti njihovim zahtevam, Marcus odgovarja: “To, o ?emer govorim, zveni kot prilizovanje, ampak GY prihaja na delovna mesta z miselnostjo: Tu sem zabavaj me.” Marcus navaja dva odziva. Lahko jih imamo za mlade in nezrele in predvidevamo, da bodo enkrat prerasli svojo potrebo po pozornosti. To se ne bo zgodilo, ker so korenine problema v sociolokih spremembah, ki so vplivale nanje med odra?anjem. GY ni gledala kako je razneslo Challengerja. Oni elijo ve? nadzora, ve? avtoritete in ve? monosti vplivanja na izrabo svojega delovnega ?asa. Zahtevali bodo pohvalo, priznanje in napredovanje. Vodja jim seveda tega ne more dati samo zato, ker to zahtevajo. Zato, ?e vodje ne bodo previdni, se lahko vse hitro spremeni v nenehno borbo z GY. Marcus misli, da je najbolji na?in za vpletanje mlade generacije taken: “Pomagali ti bomo dobiti, kar eli, ker elimo, da bi dal ve? od sebe.”

Na vpraanje kaj se bo zgodilo, ?e imata vodja in pripadnik GY enako mo?no potrebo po nadzoru (ve?ina vodij vendar pri?akuje, da bodo “efi”), je Marcus dejal: “Na to vpraanje so tri odgovori. Prvi je, da mora biti vodstvo neke organizacije zelo jasno pri sporo?anju pri?akovanj svojim vodjem: “Oni (GY) so naa bodo?nost. To bodo?nost moramo dopustiti.” Drugo, kar bi vodstvo moralo sporo?iti svojim vodjem je: “Najprej za?nimo s tabo. Opis tvojih del in nalog je sedaj druga?en.” In nazadnje, pripadniku GY bi Marcus dejal: “Tvoje poslanstvo je, da ugotovi, kaj lahko nadzira in ?esa ne. Uporabi svojo razsodnost za odlo?itev, kje ima dovolj manevrskega prostora in kje ga nima.”

Na vpraanje kako naj se obnaa pripadnik GY, ki postane vodja stareji generaciji, Marcus odgovarja: “Takna situacija je vedno zapletena. In zgodi se vam lahko ne glede na generacijo, ki ji pripadate. GY lahko vodi GX; GX lahko vodi BB generacijo. Mislim, da je reitev vseh teh situacij enaka: “Ti ima posebne prednosti. Poiskati bova morala na?ine, kako bi jih tukaj na delu izkoristila ?im ve?.” Takno sporo?ilo lahko odpravi generacijske razlike, pravi Marcus.

seminarji in delavnice za vodenje, delo s strankami, nastopanje in poučevanje
Tangens | Tbilisijska 116 | SI 1000 Ljubljana | info@tangens.si | (01) 423-01-94 | 041-621-689 | Oblikovano z ljubeznijo | © Tangens, d.o.o.

Opozorilo: piškotek na delu! Prejeli ste varnega in koristnega. O piškotku. Navodilo za izbris.

Na vrh strani