Kako poimenovati novo prosojnico?

Že takoj na začetku pisanja priročnika Oblikovanje in raba računalniške predstavitve sem bil v zadregi. Kako naj poimenujem medij, ki zamenjuje prosojnice? Za celoto sestavnih delov se je uveljavil izraz računalniška predstavitev.

Kako pa naj imenujem sestavne dele računalniške predstavitve?

Najpogostejša izraza, ki sem ju zasledil med uporabniki sta diapozitiv in prosojnica. Pa sta diapozitiv in prosojnica prava izraza?

diaprojektor.png

Diapozitiv je pozitivna fotografska slika na filmu ali steklu, ki jo je mogoče projicirati z diaprojektorjem. Dia pomeni skozi, pozitiv pa je fotografski izraz za obdelan film, ki prikazuje prave barve. Za razliko od negativa, ki je obdelan film z zamenjanimi barvami (bela je črna in črna je bela). Iz negativa fotografi v temnici izdelajo fotografije.

Zanimivo je, da je v slovarju  pod geslom Slide, šele na štirinajstem mestu razlaga: “An image on a transparent base for projection on a screen” (slika na prosojni osnovi, namenjena projeciranju na platno). Na prvem mestu je “To move over a surface while maintaining smooth continuous contact“. Domnevam, da se je izraz slide uveljavil zaradi porivanja okvirčka s pozitivno sliko v diaprojektor. Okvirček je takorekoč zdrsnil v vložišče diaprojektorja. Tudi prosojnice (zlasti, če niso bile v kartonskih okvirjih) smo premikali (na trenutke tudi “porivali”) po grafoskopu, zato je poimenovanje do neke mere smiselno.

Pravi diapozitivi so bili v uporabi pred prosojnicami, zato se je verjetno ime preneslo na prosojnice zaradi podobnosti medija. V bistvu je (z uporabniškega vidika) edina razlika v velikosti medija. Diapozitiv je določen s formatom filma (najpogostejši je leica format – 36x24mm), običajna velikost prosojnice pa je A4.

Tako si razlagam, zakaj se je ohranil naziv Slide tudi v programih za oblikovanje, urejanje in prikazovanje računalniških predstavitev (najpomembnejši so  Power PointImpress, Keynote  (Prezi je izjema zaradi svojevrstnega pristopa). Sestavni del teh programov je tudi poseben pogled na računalniško predstavitev, ki simulira razvrščanje diapozitivov na svetlobnem pultu. Microsoft PowerPoint imenuje ta pogled Razvrstilnik diapozitivov (Slide Sorter), Keynote pa celo Light table (svetlobni pult). Po svoje vidim smisel zaradi nekaterih možnosti prehodov med sestavnimi deli računalniške predstavitve (recimo Push), ki so zelo podobni menjavi diapozitivov v diaprojektorjev. Prevajalci pri slovenski podružnici Microsofta so pri slovenjenju PPT uporabili izraz diapozitiv.

grafoskop.png

Prosojnica in grafoskop sta se pojavila kasneje. Razvili so ju za vojaške potrebe, kot cenejši in bolj preprosti izpeljanki diapozitiva in diaprojektorja. Izraz prosojnica (angleško transparency) ima korenine v najpomembnejši lastnosti prejšnjega medija – prosojnosti folije, na kateri je bila narisana ali natisnjena slika. Nekateri so prosojnice imenovali kar folije. Prosojnico smo z grafoskopom (projektorjem) prikazovali na platnu ali na steni.  Angleško govoreči predavatelji so tudi grafoskopske prosojnice imenovali slide, kar je angleški izraz za diapozitiv. Morda je to tudi razlog, da se je ohranil v angleško govorečih deželah.
3 generacije grafoskopskih prosojnic

Fotografije prikazujejo tri generacije prosojnic za grafoskop. Leva fotografija prikazuje prosojnico, ki je nastala z uporabo flomastrov. Srednja fotografija prikazuje prosojnico, ki je bila oblikovana z računalnikom, natisnjena s črnobelim tiskalnikom in obarvana s flomastri. Desna fotografija prikazuje prosojnico, ki je bila natisnjena z barvnim tiskalnikom in je na videz zelo podobna prosojnicam, ki jih oblikujemo in predvajamo s PowerPointom.

PostopnostUporaba okvirjev je še bolj spominjala na diapozitive. Največja prednost okvirjev  je bila v zakrivanju odvečne svetlobe na platnu in možnosti za lepljenje papirnatih trakov s katerimi smo zagotavljali postopnost dodajanja sporočil z odkrivanjem pokritih delov prosojnice.

Nekateri so robove okvirjev uporabljali tudi za pisanje opomb.

lcdgrafoskop2.pngIme prosojnica je ostalo v rabi v pomanjkanju idej za poimenovanje novega medija, včasih s pridevniki digitalnaelektronska (e-prosojnica), multimedijska in računalniška. Deloma so k ohranjanju imena prosojnica prispevali tudi prvi LCD projektorji, ki niso imeli lastnega vira svetlobe in smo jih položili na grafoskop ter uporabljali na podoben način kot prosojnice.

Izraz prosojnica so uporabili tudi prevajalci slovenske različice  Impressa (dela paketa OpenOffice).

picture-1.png

Kako torej poimenovati novi medij? Končno sem se odločil, da se bom osredotočil na računalniško predstavitev (powerpoint), ker menim, da ime njenih sestavnih delov niti ni toliko pomembno. Če želite, uporabljajte diapozitiv, prosojnica ali slajd. Vsi vas bomo razumeli.

V e-priročniku zato uporabljam izraz prosojnica. Prvič, ker me diapozitiv (kot amaterskega fotografa) preveč spominja na visokokakovostne fotografije na prosojnem mediju, ki jih digitalizacija doslej še ni presegla. In drugič, ker ime prosojnica ohranja povezavo z mojim prvim priročnikom Prosojnica pri izobraževanju.

Toda obe imeni (diapozitiv in prosojnica) sta pomanjkljivi, saj možnost dodajanja zvoka in videa dviguje novi medij na povsem drug nivo. Današnje multimedijske računalniške predstavitve so bolj podobne dokumentarnemu filmu kot predvajanju diapozitivov in menjavanju folij. Sprašujem se ali ne bi bilo smiselno vseeno izbrati drugačno ime, saj sta prosojnica in diapozitiv še najmanj primerni. Nam, ki živimo v prehodnem obdobju je popolnoma jasno, kaj je prosojnica in kaj je diapozitiv. Kaj pa našim zanamcem, ki bodo lahko videli grafoskope in diaprojektorje samo še v muzejih?

 

seminarji in delavnice za vodenje, delo s strankami, nastopanje in poučevanje
Tangens | Tbilisijska 116 | SI 1000 Ljubljana | info@tangens.si | (01) 423-01-94 | 041-621-689 | Oblikovano z ljubeznijo | © Tangens, d.o.o.

Opozorilo: piškotek na delu! Prejeli ste varnega in koristnega. O piškotku. Navodilo za izbris.

Na vrh strani