Nastopa z uporabo računalniške predstavitve si ne znam predstavljati brez daljinskega upravljalca. Če ga še nimate, vam lahko posodim enega od svojih. Prepričan sem, da mi ga boste neradi vrnili.
Hvalim možnost upravljanja video clipov med predvajanjem. Zlasti je pomembna možnost zaustavitve posnetka. Stari upravljalec (bel) je izjemno majhen in lahek. Novi (na sliki spodaj desno) je iz aluminija, malo večji in težji, zato zelo pazim na starega. Nov ima tipko za Izbiro/Predvajanje/Pavza prestavljeno na spodnji del poleg tipke Menu. Zanimivo je, da srednji (neoznačeni del) kroga še vedno opravlja isto funkcijo.
Pogrešam laserski žarek za označevanje delov predvajane prosojnice in možnost zatemnitve projekcije (tipka “B” na tipkovnici). Moteče je tudi delovanje na IR kanal, kar pomeni, da potrebuje neoviran “pogled” na računalnik. Ostala dva delujeta na RF (radiofrekvenčnem) kanalu in delujeta tudi, če ste obrnjeni stran od računalnika.
Obstaja dodaten program Remote Buddy, ki za cca 20 € odpravlja obe pomanjkljivosti.
.
——————-
Kensingtonov omogoča (kliknite na sliko):
Hvalim: ergonomičnost in enostavnost za uporabo.
Pogrešam: močnejši laserski žarek (pri uporabi v večjih skupinah in v svetlejših prostorih je skoraj neviden).
——————
Logitechov omogoča (kliknite na sliko):
To je najbolje opremljen daljinec. Deluje podobno, kot Kensingtonov. USB sprejemnik z vsem programjem se enostavno pospravi v ročaj. Zlasti hvalim možnost nastavitve alarma, ki te s tresenjem opozori, da se bližaš koncu dogovorjenega časa. Je pa malenkost večji in težji od ostalih dveh. Želim si, da bi bili tipki za Start/prekinitev in za zatemnitev ekrana malo bolj narazen, saj se rado zgodi, da s palcem pomotoma pritisneš napačno tipko. Nasploh so tipke preblizu skupaj.
.
——————-
—————-
Uporabljam Kensingonovega. Najlepše leži v roki in hitro otipam posamezne tipke na njem. Redkokdaj se zgodi, da bi pomotoma pritisnil napačno tipko. Na sliki sta prikazana stari (deluje na IR) in novi (deluje na RF). Če predvajam videoposnetke, si pomagam z Applovim, ki ga zlahka pospravim kar v srajčni žep. Kombinacija obeh zadovoljuje vse moje potrebe.
Če ste gledali film Neprijetna resnica, se vam bo morda zdelo zanimivo, da je Nancy pomagala Alu Goru oblikovati računalniško predstavitev, ki jo je uporabljal med svojimi predavanji.
Morda se vam bo zdel zanimiv ta intervju z Alom na YouTube.
Že takoj na začetku me je navdušil droben dodatek izjavi Abrahama Lincolna: “Nearly all men can stand adversity, but if you want to test man’s character, give him power.” Nancy je dodala pred piko “point”. Torej “… če želiš preveriti značaj določene osebe, ji daj powerpoint“. Veliko resnice. Pri tem je potrebno upoštevati možnost zlorabe powerpointa zaradi neznanja. Prvi vtis? Z Nancy sva si zelo blizu.
V priročniku (stran 8) ugotavljam, da “Računalniki in projektorji postajajo vedno manjši in lažji”. Tam predstavljam Toshibin “mikro” LED projektor. Toshiba je prenehala izdelovati projektorje, dobre kritike pa ima tale:
Opomba: V tem članku primerjam PowerPoint za Mace 2008 (PPT 2008) in Keynote 2009 (KN 2009). Ta članek bo kmalu izbrisan, saj je zunaj že PowerPoint for Mac 2011. Nekaj časa ga bom vseeno še pustil tu, saj bodo nekateri še naprej uporabljali staro verzijo.
Najbolj znana programa za oblikovanje in predvajanje računalniških predstavitev primerjam z očmi predstavitelja – torej samo njun predvajalni del.
Uporabnikov ekran
Odkar uporabljam računalnik sem si vedno želel, da bi na ekranu svojega računalnika videl še kaj več, kot zgolj tisto, kar vidijo udeleženci. Dolgo časa nisem vedel, da PowerPoint (mislim, da) že od verzije 2001 omogoča tako imenovani Pogled predstavitelja (Presenter Tools). Na računalnikih, ki tečejo pod Windowsi je potrebno to možnost aktivirati. Navodilo za PC računalnike z Windows OS najdete tukaj.
Na Applih se prikaže uporabnikov zaslon vedno, ko priključite nanj še zunanji monitor ali projektor in imate opcijo Mirroring na OFF.
.
Pri PowerPointu (PPT) se imenuje uporabnikov ekran Presenter Tools, pri Keynote Presenter Display.
PPT nudi več informacij naenkrat:
prosojnico, ki jo vidijo udeleženci,
pomanjšano prosojnico (možnost izklopa), ki prikazuje naslednjo animacijo,
od 3 do 7 pomanjšanih prosojnic (aktualna je označena, prikazana pa je še prejšnja prosojnica in naslednja, oziroma naslednjih 5, če si uporabnik tako nastavi prikaz),
uro v zgornjem levem vogalu, ki jo lahko spremeniš v štoparico,
prostor za zapiske, v katerega lahko vnašaš tudi med prezentacijo.
Kliknite za večjo sliko…
.
Keynote prikazuje manj informacij:
Prikaz tistega, kar vidijo udeleženci na platnu.
Prikaz slike z animacijo, ki bo sledila (na fotografiji sta oba prikaza enako velika, uporabnik pa jima lahko spreminja velikost).
Uro, ki ji lahko nastavimo poljubno velikost in timer, ki lahko meri trajanje prezentacije ali odšteva čas.
Zapiski se pokažejo samo, če jih je uporabnik priložil prosojnici, ko jo je oblikoval. Če prosojnica nima priloženih zapiskov, se prostor za zapiske skrije. Tu je koristna lastnost, ker sprememba vizualno opozori na opombo. V prostor za zapiske ni možno pisati med prezentacijo.
Kontrolno črto na vrhu ekrana (uporabnik mora to možnost aktivirati): utripajoča rdeča barva pomeni, da se na platnu nekaj dogaja (animacija, prehod), zelena barva pa pomeni, da je dogajanje na platnu končano in je Keynote pripravljen na nadaljevanje.
Prosojnico, ki bo sledila, lahko uporabnik vidi samo, ko pritisne na tipko »0« na tipkovnici (moraš stati pri računalniku), oziroma »Menu« na Apple remote daljincu. Ta opcija prikaže 7 prosojnic (predhodno, aktualno in naslednje). .
Pod sliko trenutne prosojnice se prikaže krogec za vsako animacijo – predstavitelj točno ve, kolikokrat bo še moral klikniti, da se bodo pojavile vse animacije.
Kliknite na sliko, če jo želite povečati.
.
Kateri je boljši? Meni je bolj všeč PPTjev uporabnikov ekran. Predvsem zato, ker predstavitelj vidi naslednjo prosojnico in ne le kaj se bo zgodilo ob kliku (prikaz naslednje animacije). Uporabna je tudi možnost zapisa kakšne opombe v prostor za zapiske kar med prezentacijo.
Pri Keynote mi je všeč večji prikaz ure, ki je dobro vidna tudi, ko je uporabnik oddaljen od računalnika. Pri Keynote me najbolj moti, ker ne vidim, katera bo naslednja prosojnica (za to je potreben Applov daljinec ali pritisk na tipko “0” na tipkovnici.
——————————-
.
Iskanje ali preskakovanje prosojnic
.
Pri obeh kadarkoli vtipkaš številko prosojnice (če jo poznaš) in pritisneš Enter.
Pri obeh se s puščicami premikaš naprej ali nazaj (omogočeni so tudi skoki na začetek ali konec in vtipkavanje točno določene številke prosojnice).
Razlika:
Pri PPT so stalno vidne prosojnice, ki bodo sledile in predhodna, z drsnikom se enostavno lahko premikate po prezentaciji. Pri Keynote je potrebno najprej pritisniti »0«, nato pa se s puščicami na tipkovnici premikaš za naprej ali nazaj po prezentaciji.
.
Applov daljinski upravljalec zelo olajša delo s Keynote. Pritisk na tipko Menu vključi možnost premikanja po prezentaciji. Applov daljinski upravljalec je možno uporabljati tudi s PPT, vendar ga je potrebno programirati z enim od posebnih programov (brezplačni je iRedLite). Slabost Applovega daljinca je IR sistem delovanja, kar pomeni, da potrebuje infra rdeči žarek neovirano pot do računalnika.
.
Jaz raje uporabljam Kensingtonov daljinec, ker ima tudi rdeč laserski žarek za opozarjanje na podrobnosti na platnu. Zato me moti, ker se moram vedno približati računalniku, ko želim preveriti, katera bo naslednja prosojnica.
.
Oba programa je možno upravljati tudi z iPhone ali iPod Touch. Tu je moj članek o tem.
Pomembnejša je možnost iskanja želene prosojnice pri skritem ekranu (tipka B – Blank, tipka W - White). PPT takšno iskanje omogoča, Keynote pa ne. Pri obeh orodjih torej slušatelji ne vidijo, kaj predstavitelj počne v računalniku – vseeno pa je bolje, če je takrat ekran prazen (to omogoča samo PPT).
Kateri je boljši v tem delu? Stvar navade. Zame je malenkost v prednosti vseeno PPT, ker je iskanje določene prosojnice lažje in ker lahko to počnem pri zatemnjenem ekranu. Nekaterim bo boljši Keynote, ker lahko to počnejo z Applovim daljincem tudi, ko so oddaljeni od računalnika.
——————————-
.
Animacije:
Pri PPT vidiš na svojem kontrolnem zaslonu potek animacije v realnem času in točno veš, kaj se dogaja na platnu. Pri Keynote te samo rdeča proga (če to funkcijo vključiš) na vrhu ekrana opozarja, da se na platnu nekaj dogaja, vendar kaj se dogaja vidiš samo, če pogledaš na platno. Ko je animacija zaključena se na vrhu ekrana pojavi zelena proga.
To je moteče takrat, ko vsebuje prosojnica več animacij in predstavitelj vidi samo koliko krogcev (vizualne oznake za število animacij na prosojnici) je še ostalo, ne vidi pa, kaj tisti trenutek vidijo udeleženci predstavitve na platnu.
To je ena največjih pomanjkljivosti Keynote – zlasti, če si sledi več animacij in uporabnik ne ve, kaj trenutno vidijo udeleženci. Po enem letu uporabe sem se naučil, da prosojnice z več animacij nadomestim z večjim številom prosojnic, ki vsebujejo samo po eno animacijo.
Ob pritisnjeni tipki “B” ali “W” (skrit ekran), PTT prikaže na kontrolnem ekranu tisto, kar vidijo udeleženci (črn ali bel ekran), Keynote pa prosojnico, ki je na platnu skrita. Zgodilo se mi je že, da sem pozabil, da imajo udeleženci skrito sliko in razlagal, kaj “vidijo” na platnu. Šele njihovi zmedeni obrazi, so me opozorili, da je nekaj narobe. Ko sem se ozrl na platno, sem videl, da tam ni ničesar.
Še pomembnejša razlika je pri preklicu skritega ekrana. PPT omogoča več tri vrste preklica:
·ponoven pritisk na tipko “B” (ali “W”) odkrije skrito prosojnico;
·tipka “naprej” pokaže naslednjo prosojnico/animacijo (čeprav pred tem za zelo kratek čas pokaže tisto, kar je bilo skrito);
·s tipko “nazaj” pokaže prejšnjo prosojnico/animacijo (čeprav pred tem za zelo kratek čas pokaže tisto, kar je bilo skrito).
Pri Keynote se se vedno naprej pojavi prosojnica, ki jo je uporabnik skril in šele po ponovnem kliku prikaže naslednjo ali prejšnjo prosojnico/animacijo. Potrebna sta torej dva klika in to je lahko zelo moteče, zlasti ko predstavitelj najavi naslednjo prosojnico, pojavi pa se skrita.
Boljši: PPT.
——————————-
.
Vračanje na že prikazane prosojnice
Ko se uporabnik vrne na že prikazano prosojnico z animacijami, jo PPT pokaže brez animacij. Predvideva, da se želi uporabnik samo sklicevati nanjo. Keynote pa prikaže prosojnico, kot bi jo uporabljal prvič. Tudi, ko se uporabnik želi samo sklicevati nanjo, mora ponovno aktivirati vse animacije, kar je zamudno in moteče.
Zame je to ena najpomembnejših pomanjkljivosti Keynote. Pritisk tipke “Z” sicer omogoči prikaz celotne prosojnice (z že odvrtenimi animacijami), vendar to samo z naslednje prosojnice. Z izkušnjami sem se naučil, da uporabljam zelo malo prosojnic z alinejami in animacijami. Ko pa jih, skopiram takšno prosojnico in izključim vse animacije na njej, prehod nanjo pa se izvrši avtomatično (za udeležence predstavitve neopazno). Ko želim ponovno prikazati takšno prosojnico, potem vnesem številko prosojnice brez animacij.
Boljši: PPT!!!
——————————-
——————————-
.
Sklep:
Nekatere pomanjkljivosti Keynote večine uporabnikov ne bodo motile. Zlasti tiste, ki običajno izvajajo zgolj prezentacije (malo dvosmerne komunkacije). Izjemi: prikaz dogajanja na platnu v realnem času in možnost, da vidiš tudi naslednjo prosojnico in ne le naslednjo animacijo. Prepričan sem, da vsakega uporabnika Keynote to moti. Trenerju, ki se odziva na dogajanje v skupini, pa sta pomembni še možnost vračanja na že videno prosojnico brez ponovnega aktiviranja animacij in možnost takojšnjega prikaza naslednje prosojnice po zakriti prosojnici. Občutek imam, da so razvijalci Keynote imeli pred očmi predvsem uporabnike, ki pretežno prezentirajo po vnaprej določenem scenariju.
Ko potegnem črto je (z očmi trenerja) zmagovalec PowerPoint for Mac 2008.
Uporabljam Kensingonovega. Najlepše leži v roki in hitro otipam posamezne tipke na njem. Redkokdaj se zgodi, da bi pomotoma pritisnil napačno tipko. Na sliki sta prikazana stari (deluje na IR) in novi (deluje na RF). Če predvajam videoposnetke, si pomagam z Applovim, ki ga zlahka pospravim kar v srajčni žep. Kombinacija obeh zadovoljuje vse moje potrebe.
Računalniško predstavitev je možno upravljati tudi z mobilnimi mutifunkcijskimi napravami. Tu je moj članek o možnostih, ki jih ponuja iPhone z dodatki.
