Že takoj na začetku pisanja priročnika Oblikovanje in raba računalniške predstavitve sem bil v zadregi. Kako naj poimenujem medij, ki zamenjuje prosojnice? Za celoto sestavnih delov se je uveljavil izraz računalniška predstavitev.

Kako pa naj imenujem sestavne dele računalniške predstavitve?

Najpogostejša izraza, ki sem ju zasledil med uporabniki sta diapozitiv in prosojnica. Pa sta diapozitiv in prosojnica prava izraza?

Izraz prosojnica (angleško “transparency”) ima korenine v najpomembnejši lastnosti prejšnjega medija - prosojnosti folije, na kateri je bila narisana ali natisnjena slika. Nekateri so prosojnice imenovali kar folije. Prosojnico smo z grafoskopom (projektorjem) prikazovali na platnu ali na steni. Mislim, da je v pomanjkanju idej za poimenovanje novega medija, ostalo v rabi ime prosojnica, včasih s pridevniki digitalna, elektronska (e-prosojnica), multimedijska in računalniška.

Deloma so k ohranjanju imena prosojnica prispevali tudi prvi LCD projektorji, ki niso imeli lastnega vira svetlobe in smo jih položili na grafoskop ter uporabljali na podoben način kot prosojnice. Vendar današnji projektorji delujejo na drugačen način (tudi tu) ali način.  Vseeno je izraz prosojnica ostal in se je prijel tudi pri slovenjenju OpenOffice-vega Impressa.

.

Diapozitiv je pozitivna fotografska slika na filmu ali steklu, ki jo je mogoče projicirati z diaprojektorjem. “Dia” pomeni skozi, “pozitiv” pa je fotografski izraz za obdelan film, ki prikazuje prave barve. Za razliko od “negativa”, ki je obdelan film z zamenjanimi barvami (bela je črna in črna je bela). Iz negativa fotografi v temnici izdelajo fotografije.

Nekateri so staro prosojnico (folije) imenovali diapozitiv. Mislim, da je do takšnega poimenovanja prišlo zaradi vpliva angleško govorečih predavateljev, ki so s sabo prinesli “slajde”, kar je angleški izraz za diapozitive. Zanimivo je, da je pod geslom Slide razlaga “An image on a transparent base for projection on a screen” (slika na prosojni osnovi, namenjena projeciranju na platno) šele na štirinajstem mestu. Na prvem mestu je “To move over a surface while maintaining smooth continuous contact“. Domnevam, da se je izraz slide uveljavil zaradi porivanja okvirčka s sliko v diaprojektor. Okvirček je takorekoč zdrsnil v vložišče diaprojektorja. Tudi prosojnice (zlasti, če niso bile v kartonskih okvirjih) smo premikali (na trenutke tudi “porivali”) po grafoskopu, zato je poimenovanje do neke mere smiselno.

Pravi diapozitivi so bili v uporabi pred prosojnicami, zato se je verjetno ime preneslo na prosojnice zaradi podobnosti medija. V bistvu je (z uporabniškega vidika) edina razlika v velikosti medija. Diapozitiv je določen s formatom filma (najpogostejši je leica format - 36×24mm), običajna velikost prosojnica pa je A4.

Tako si razlagam, zakaj se je ohranil naziv Slide tudi v programih za oblikovanje, urejanje in prikazovanje računalniških predstavitev. Oba največja Power Point in Keynote imenujeta posamezne sestavne dela računalniške predstavitve “Slide”. Po svoje vidim smisel zaradi nekaterih možnosti prehodov med sestavnimi deli računalniške predstavitve (recimo Push), ki so zelo podobni menjavi diapozitivov v diaprojektorjev. Prevajalci pri slovenski podružnici Microsofta so pri slovenjenju PPT uporabili izraz diapozitiv.

Sprašujem se ali ne bi bilo smiselno vseeno izbrati drugačno ime, saj sta prosojnica in diapozitiv še najmanj primerni. Nam, ki živimo v prehodnem obdobju je popolnoma jasno, kaj je prosojnica in kaj je diapozitiv. Kaj pa našim zanamcem, ki bodo lahko videli grafoskope in diaprojektorje samo še v muzejih?

Poimenovanje še bolj zakomplicira dejstvo, da programi za oblikovanje in predvajanje računalniških predstavitev (recimo PowerPoint in Keynote) omogočajo dodajanje zvoka in videa.

Kaj mislite vi o poimenovanju?

22. november 2008: e-priročnik je dokončan. http://www.tangens.si/2008/11/22/prosojnice/

22. november 2008:

e-priročnik je že dokončan.

več: http://www.tangens.si/2008/11/22/prosojnice/